02/07/2026
Danes je 2. julij. Junij, mesec ponosa, se je končal. V Mariborki je k sreči minil brez pretresov homofobnega nasilja, v Šiškli beležimo eno neposredno grožnjo in eno prijavo policiji. V obeh primerih je bilo tako zaradi prisotnosti varnostnice in varnostnikov. Posebej v Ljubljani lahko potrdimo, da se je oseba, ki je grozila, čez nekaj dni vrnila in je izključno dejstvo, da je v trenutku, ko je že stopila v vetrolov pred vhodom v knjigarno, pristopil varnostnik, preprečilo ponovno eskalacijo. V Mariboru beležimo par psovk in sovražnega govora - izza varnostnikovega hrbta, zastava pa je ostala nedotaknjena.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali z donacijami za najem varnostne službe. Zbrali smo dovolj sredstev, da bomo z njimi lahko v celoti plačali njen račun. Iskrena hvala! Hvala za podporo in vsaj toliko hvala, da vam ni vseeno. Ta boj je skupen, vendar ga nase jemljemo ljudje - slučajno v dani situaciji pač mi. Pomembna je v tistem trenutku, ko si izpostavljen, predvsem zavest o skupnosti, vednost, da nisi sam. Hvala tudi za to!
Hvala varnostnici in varnostnikom, ki so trpeli na vročini. Včasih je bilo v Mariboru, kjer je knjigarna locirana tako, da vanjo od poznega dopoldneva do večera nabija sonce, zanje res kar mučno. Žal nam je za to in se še dodatno zahvaljujemo za njihov angažma. In - nikakor nazadnje - hvala vsem vam, ki ste prišle_i v obe knjigarni tudi junija. Promet nam ni padel, kar je izjemno pomemben podatek, vse besede podpore in solidarnosti, ki ste nam jih izrekli, pa itak spadajo pod nalepko "neprecenljivo".
Če sem lahko, se opravičujem, za konec za hip osebna: a veste, to sta dve knjigarni. Obe sta majhni in nista posebej pomembni, če pogledaš širšo topografijo mest, v katerih se nahajata. Ampak zgodilo se ti bo, če želiš v družbi dejansko živeti, ne zgolj jemati od nje, da te bo kak boj enostavno našel. Osebno sem ponosna, da sta obe knjigarni ta boj, ko je prišel na njun prag, vzeli nase, da ljudje, ki v njiju delajo, niso pogledali stran. To so mlade ženske, ki jim v pogodbi o zaposlitvi ne piše, naj junija izobesijo in varujejo mavrično zastavo, se izpostavijo morebitnim sovražnim situacijam, ko so na delovnem mestu lahko zaradi sovražnega govora ali eskalacij nasilja tudi dejansko ogrožene. A vse, brez izjeme, so na vprašanje, ali zastavo snamemo oz. je ne obesimo, da se ne izpostavljajo, prhnile predse in odmahnile z roko. Ni šans. Četudi to morda ni njihov osebni boj - ampak je, in to vedo. Ponosna sem do Marsa pa nazaj, da delam z ljudmi, ki imajo srce in možgane na pravem mestu in razumejo, da živimo in delamo v družbi, kar predpostavlja, da jim nese dlje od lastnega nosu in riti. Zame je to, ta ekipa, definicija pojma "kolektiv". In za to sem neskončno hvaležna.
Knjigarni danes in jutri ne b***a odprti, ker izvajamo malo inventuro (delamo dve letno, da imamo pri ta veliki manj frke) - znova se torej v Mariborki in v Šiškli vidimo v ponedeljek ob 9h. Hvala za razumevanje in še enkrat najlepša hvala vsem za junijsko podporo.
Anja
