11/11/2023
ZBORNIK
ZA ZGODOVINO NARAVOSLOVA
IN TEHNIKE
Zvezek 3
ZAGARJEV ZBORNIK
HISTORY REVIEWS-SCIENCE
AND TECHNOLOGY
Volume 3
DEDICATED TO J. M. ZAGAR (SAGAR)
SLOVENSKA MATICA
1975
5,00 €
UVODNA BESEDA
V prepricanju, da spadajo v celotno kulturno podobo naroda tudi spornania
o njegovih prizadevanjih na podroëju naravoslovja in tehnike, nadaljuje Slo-
venska matica z objavljaniem Studi iz zgodovine naravoslovia in tehnike.
Pricujoci tretji Zbornik ima podnaslov »Zagarjev zbornik«, ker je v ostednji
in najboli obse≥ni razpravi predstavljeno obsirno gradivo in ovrednoteno stro-
kovno delo doslei se malo znanega rojaka zdravnika, veterinaria in naravoslovca
dr. Janeza Mihaela pl. Zagarja. Rodil se je v vasici Dameli pri Vinici v Beli
Krajini. Autoria dr. M. Musi in dr. J. Batis podaiata izcrpne podatke - kolikor
sta jih paù mogla doslej dognati - o njegovem zivljenju in publicisticnem opusu;
pri tem stopajo na dan mnoge novosti in zanimivosti s podrocja zgodovine
medicine, veterinarstua, botanike in s podroëja kulturne zgodovine vezane za
tedanio Morausko in Kranisko. Podatke, ki so pomembni za kulturno 2godovino
in za zacetek razsvetljenstua v obeh dezelah, avtoria obojestransko primeriata.
V svezi s tem je omembe vredna pripomba, kako bi se bil Zagar kot 2draunik,
naravoslovec in domoljub naibrze weljavil tudi v domovini, kjer so se v drusi
polovici XVIII. stoletja polo razmahnili kmetiiska dru≥ba, medicinsko solstvo
in ustrezna strokouna publicistika. Po usem tem so bili tedai tudi doma zelo
ugodni pogoji za ljudsko izobra≥evanje ter za osebno strokouno uveljavitev.
Razprava obravnava predusem strokouno gradivo s podrocia humane in
veterinarske medicine, obenem pa nakazuje, da je v Zagarjewih delib obse≥nega
se mnogo gradiva s podrocia ljudske medicine in etnografie, posebno v zvezi
z njegovo ozjo domovino ob zgorniem toku reke Kolpe. V razpravi so se pri-
kazane doslei neznane paralele med Zagarjem in M. A. Plencicem.
Autoria naglasata, da sta mogla obdelati le del gradiva in da je se potrebno
sodelovane medikohistorikov in kulturnih zgodovinarjev Morauske, sai bo le
tako mo≥no ebrati se podatke za zadnjih trideset let Zagarjevega ziulienja.
Predgovor k razpravi je napisal priznani hrvatski medikohistorik M. D. Gr-
mek, profesor epistemologie na Sorboni v Parizu. Predgovor je mnogo ved
kot to, sai skusa avtor v njem dolo¢iti z merili stroke in na podlagi Music-Ba-
tisove analize, kaksno mesto v godovini medicine Zagariu gre in katero mu
doslei ni bilo priznano, ter se sprasuje, de ne bi bilo treba morda v bliznji bo-
docnosti podureci Zagarjevo delo globlji strukturalni analizi. Sodelavcem Zbor-
nika nai bi postale vodilo misli, ki jh kot strokovnjak izra≥a o ciljh in o meto-
dologin zgodovine naravoslovia, te mlade in zelo kompleksne vede; v svojem
predgovoru se meni, da pri nas - ko sele zacenjamo gojiti to disciplino - ni
nobena star tako koristna in potrebna kot sistemska monografska obdelava
Zivljenja in dela nasih ucenjakov. Osvajati si je treba seveda ustrezno metodo-
logijo ob branju in proucevaniu zglednih spisov te urste.
V svoji razpravi »Ob 120-letnici od ustanovitve naraunega zdravilnega zavoda
na Bledu« sega dr. P. Borisou v obdobje, ko se je medicina zaceniala otresati
mistike in raznih »teori« o miazmih ter se skusala prilagojevati noveisim do-gnanjem naravoslounih ved, ni pa se bila v stanju, ustvarjati si lasten teoreticen
sistem. Kliniôni del Studia ie bil sele v nastajanju in pojauliale so se nezadostno
utemeljene hipoteze, ki so segale tudi na podrocje zdraustvene prakse. Pri tem
so izstopali boli laiki kot zdravniki, ki so ustvarjali lastne empiricne Sole. Zgle-
dovaje se po tuiini so ¿ doloceno zakasnitvio nastajala tudi pri nas sredisca, ki
so gojila nekaksne naraune zdravilne metode. Tako je na primer Bled, ki je bil
v sredniem veku cili romani na ¿ude≥na zdraulienja pri »blejski Materi«, postal
kasneje znan po svojih termicnih vrelcih, nazadnje pa zaslovel s »sonënim
zdravilnim zavodom« Riklia. To je bila razvoina pot Bleda do sedanjega njego-
vega slovesa kot zdravilno in turisticno sredisce.
Zivinozdrauniski inspektor V. Zaurnik nas v svojem prispeuku seznanja z
usebino in pomenom teksta konjuskega moistra Albranta iz XIII. stoletja, ko
je ozivelo zanimanje za veterinarstvo. Enega najstareisih rokopisov (iz polovice
XIV. stoletja) hrani mariborska knezoskofüska knji≥nica in je po izjavi strokov-
niakov tekst strokovno Se neobdelan. Objauliamo slovenski prevod teksta - 2
ob≥alovaniem, da iz tehnicnih razlogov nismo mogli ugoditi Zelji avtoria, da bi
natisnili fotokopijo originala.
Nai ponouno poudarimo, da ni pri nas ustanove, ki bi sojila sistematsko
proucevanje zgodovine naravoslovja in tehnike in ki bi normativno kriticno
posegala v taksno dejavnost. Kaksen je v tem pogledu polozai pri drugih naro-
dih? Po podatkih i sredine leta I975 obstaja v Zedinienih dräavah Amerike na
40-ih univerzah mo≥nost rednega Studia zgodovine znanosti kot posebne stroke;
predavanja iz tega predmeta so na 350-ih fakultetah in koledzih. V Sovjetski
zvezi je v akademiskih institutih kar 170 redno nastavljenih raziskovalcev samo
za podrocje zgodovine matematike, naravoslovja in tehnike, poleg njih so se
Stevilni predavatelii tega predmeta na posameznih fakultetah. Oddelki za zgodo-
vino naravoslovja in tehnike so tudi ori akademiah znanosti vecine socialistic-
nih drzav. V Zvezni republiki Nemäi so taksni instituti pri sedmih univerzah,
medtem ko pri drugih obstajajo ustrezne deloune skupine oziroma katedre za
zgodovino specialnih naravoslovnih znanosti. Po zadnji univerzitetni reformi ni
v ZR Nemcij enotnih naravoslounih takultet; zato menio nekateri, da je enot-
nost naravoslovia ostala delno Ziva le v institutih za zgodovino naravoslovja.
Zanimivo je za nas, da potrebo taksnih institutov utemeljujeta tudi dua argu-
menta, prui, da je te≥a nemske znanosti v tujini podurednotena ter da se ie
treba boriti za njeno weliavitev, in drusi, da preko zgodovine suojih znanstvenih
prizadevani narod globlje spozna lastno bit in s tem posredno (s primerjavo)
tudi bistvo tujih kultur. Nai omenimo se, da je bila v ZDA nedavno ustanou-
ljena sekcija pri Zdruzenju za napredek znanosti z nalogo, da utrdi prispevek,
ki so ga dali znanosti raziskovalci, rojeni v ZDA.
Ceprav se zavedamo, da so naloge godovine naravoslovia globlie, vecie ter
predusem boli kompleksne, navajamo ta dua argumenta, ker v nasih sedanjih
okoliscinah upravicujeta izdajanje Zbornika in narekujeta potrebo po njem,
seveda s pogojem, da se tudi pri nabiranju in kriticnem urejevanju dokumenta-
cijskega materiala strogo drzimo zahteukov stroke. Ker nimamo v Sloveniji
naravoslovne fakultete, bi morala naravoslouna sekcija pri Slovenski matici
ustvariti v svoji sredi ozracje intimneisega razumevania med naravoslounimi
strokami in bi morala postati s casom zarisce enotnega naravoslovnega duha.
Sele nato bi se skupai s humanisti lotili analize relativne teze naravoslovne in
tehniske misli v razvoju nase dru≥be posebej in dru≥be nasploh.
Urednik
