Muzej novejše zgodovine Slovenije

Home
Slovenia
Ljubljana
Muzej novejše zgodovine Slovenije

Call Directions Website Contact the business

Osrednja državna ustanova za slovensko zgodovino 20. in 21. stoletja do današnjih dni. Pri tem se z veseljem povezujemo tudi z različnimi ustanovami.
(1)

V MNSZS se s svojimi dejavnostmi, razstavami in drugimi muzejskimi programi - tako za otroke kot odrasle - trudimo sestavljati most med zgodovinsko znanostjo in najširšo javnostjo. Sicer pa poskušamo tankočutno predstavljati usode ljudi slovenskega dvajsetega stoletja in svojim obiskovalcem ne le nuditi odgovore na vprašanja o lastni identiteti v sodobnem času, temveč jih tudi zastavljati. Na slednja obiskovalci skupaj z muzejem iščejo odgovore. V tem partnerstvu se trudimo delovati kot dinamična, inovativna in gostoljubna ustanova, odprta za srečališče najrazličnejših skupin in prostor dialoga ter razmisleka.

24/09/2026

35 let solidarnosti

Letos obeležujemo 35. obletnico razglasitve samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in spopadov, ki so ji sledili. Medtem ko je bilo premirje v Sloveniji podpisano že v začetku julija, spopadi pa so tukaj minili brez večjih civilnih ali vojaških žrtev, se je vojna za prebivalce nekaterih drugih jugoslovanskih republik poleti 1991 šele začenjala.

V Sloveniji so se mnogih posameznikov globoko dotaknili prizori opustošenja v njim dobro znanih krajih, ki jih je tedaj zajela vojna. Še toliko bolj, ker je imel marsikdo sorodnike, prijatelje, sodelavce ali znance, ki so se skupaj s svojimi družinami znašli v nevarnosti. Tudi zaradi tesnih osebnih povezav so si številni posamezniki, ki so zaradi vojne zapuščali svoje domove, zatočišče poiskali v Sloveniji.

🔗Več o pomoči, ki jo je takrat nudila Slovenija, si preberite v našem spletnem zapisu. Povezava je v komentarju.

Foto: Marjan Ciglič, delavci ljubljanskega podjetja Sadje-zelenjava so s tremi tonami lubenic obdarovali begunce v ribniškem in kočevskem zbirnem centru, Ribnica, 22. 9. 1992

23/09/2026

𝗩𝗔𝗕𝗜𝗟𝗢 𝗡𝗔 𝗦𝗥𝗘𝗗𝗜𝗡 𝗩𝗘𝗖̌𝗘𝗥
dr. Vito Hazler
Dediščina velike vojne
Sreda, 30. september 2026, ob 18. uri, Viteška dvorana

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je leta 2023 izdala monografijo Dediščina spomenikov prve svetovne vojne. Vojaška pokopališča, kapelice, spomeniki in spominska znamenja. Njen avtor dr. Vito Hazler bo na predavanju predstavil bogato spominsko dediščino prve svetovne vojne na slovenskem ozemlju.

Vljudno vabljeni na prvi jesenski sredin večer.

22/09/2026

🔎𝗣𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱 𝘃 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷𝘀𝗸𝗼 𝘇𝗮𝗸𝘂𝗹𝗶𝘀𝗷𝗲
𝗧𝗲𝗱𝗲𝗻 𝗹𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝘀𝗸𝗲𝗴𝗮 𝘁𝘂𝗿𝗶𝘇𝗺𝗮 𝘃 𝗖𝗲𝗸𝗶𝗻𝗼𝘃𝗲𝗺 𝗴𝗿𝗮𝗱𝘂

🎟Na vseh dogodkih je udeležba brezplačna in možna zgolj s prijavo na [email protected] do 28. septembra 2026.

𝗢𝗴𝗹𝗲𝗱 𝗱𝗲𝗽𝗼𝗷𝗮
⏰Sreda, 30. september 2026, ob 17. uri

Pridružite se nam na vodenem ogledu muzejskega depoja. Ob obisku boste dobili vpogled v zakulisje muzejskega dela ter spoznali, kako predmete hranimo in ohranjamo za prihodnje generacije. Vstop v depo ponuja redko priložnost, da si ogledate nekatere predmete, ki drugače niso na ogled.

𝗭𝗮 𝘁𝘂𝗿𝗶𝘀𝘁𝗶𝗰̌𝗻𝗲 𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗰𝗲: 𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱 𝘇𝗮𝗸𝗹𝗮𝗱𝗻𝗶𝗰𝗲 𝗳𝗼𝘁𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗷
⏰Torek, 29. septembra 2026, ob 11. uri

𝗭𝗮 𝘀𝗽𝗹𝗼𝘀̌𝗻𝗼 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗼𝘀𝘁: 𝗼𝗴𝗹𝗲𝗱 𝘇𝗮𝗸𝗹𝗮𝗱𝗻𝗶𝗰𝗲 𝗳𝗼𝘁𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗷
⏰Četrtek, 1. oktobra 2026, ob 17. uri

Vabimo vas v zakulisje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer se hrani največja zbirka fotografskega gradiva 20. in 21. stoletja v Sloveniji. Fototeka hrani več kot 4 milijone fotografskih enot od zgodovinskih posnetkov iz časa prve svetovne vojne do sodobnih podob vsakdanjega življenja. Med fotografijami najdemo dokumentirane ključne zgodovinske dogodke, utrinke iz vsakdanjega življenja, portrete znanih osebnosti in druge dragocene posnetke. Med obiskom boste izvedeli, kako poteka delo s fotografskim gradivom, kako se fotografije hranijo, evidentirajo, raziskujejo in predstavljajo javnost.

Visit Ljubljana

18/09/2026

Hanno Hardt je bil znan po svojih dolgoročnih projektih dokumentarne fotografije na temo vsakdanjega življenja na Irskem, v ZDA, nekdanji Vzhodni Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji in Sloveniji. Deset let je fotografiral ljubljansko tržnico (1984–1994), ukvarjal se je z dokumentiranjem bralnega procesa (1990–2011).

Izstopajoč pa je tudi njegov projekt Slovenci (1991–2008), v katerem je v podobe zajel dve desetletji slovenske tranzicije. Prav ta projekt naslavlja občasna razstava Hanno Hardt: Slovenci – odtisi preteklega, ki je na ogled v preddverju Viteške dvorane. Vabljeni, da si jo ogledate.

Foto: Hanno Hardt, Ljubljana, 1996

17/09/2026

V torek smo odprli občasno razstavo Avtobusi in trolejbusi Ljubljane 1927-1994 v Zgodovinskem atriju Mestne hiše.

Že danes ob 17. uri pa prijazno vabljeni na vodstvo po razstavi z avtorjema Jožefom Trpinom in Andrejo Zupanec Bajželj (MNZS).

16/09/2026

Ko je leta 2022 nastal naš zapis o protokolarnih in priložnostnih darilih, smo v muzejskih zbirkah že ponosno hranili številne predmete, ki so jih slovenski predsedniki prejeli ob različnih državnih, protokolarnih in osebnih srečanjih. Od dragocenih umetniških in uporabnih predmetov do otroških daril. Vsako darilo ima svojo zgodbo, povezano s časom, ljudmi in okoliščinami, v katerih je bilo podarjeno.

Vabimo k branju zapisa Protokolarna in priložnostna darila, v katerem med drugim razkrivamo, kako so darila prešla v muzejsko hrambo in kje jih skrbno hranimo.
🔗Povezava je v komentarju.

Na fotografiji: Protokolarno darilo dr. Danilu Türku. Vrhniški pirh avtorja Francija Groma v marmornatem okvirju. Darilo Kompresorske postaje Ajdovščina, 2012.

🏺 Prijazno vabljeni tudi na ogled občasne razstave Darila državi, kjer je na ogled izbor okoli 150 daril iz različnih držav sveta in krajev Slovenije, ki so jih prejeli nekdanji predsedniki Republike Slovenije in aktualna predsednica.
📆 Razstavo si lahko ogledate do 6. decembra 2026.

15/09/2026

Današnji državni praznik dan priključitve Primorske matični domovini obeležuje dogodke 15. septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo. Pogodba je med drugim določila tudi novo mejo med Republiko Italijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Pogodba, ki je bila sicer podpisana 10. februarja istega leta med Italijo in zmagovalci druge svetovne vojne, je med drugim določala tudi odstop zahodne Slovenije, Istre južno od reke Mirne in jadranskih otokov Jugoslaviji. Ob tem, je bil Trst s severno Istro razglašen za nevtralno državo, ki se je imenovala Svobodno tržaško ozemlje. To je bilo sedem let kasneje, po kar nekaj napetostih, z londonskim sporazumom razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo.

Meja med obema državama, ki velja še danes, je bila dokončno potrjena z Osimskimi sporazumi, ki sta jih obe akterki podpisali 10. novembra 1975.

Foto: Edi Šelhaus, V povorki nosijo velik plakat z napisom: “Zgradili si bomo novo Gorico” in drug napis: “Narod, ki se bori za pravično stvar, je nepremagljiv”, na Lijaku, Šempas, 21. september 1947

14/09/2026

ZgodoVikend v Depojih državnih muzejev
📍Park vojaške zgodovine Pivka

⏰Vabljeni na ZgodoVikend, ki bo v soboto, 19. septembra in nedeljo, 20. septembra 2026.

➡Sobota, 19. september 2026
🗝od 10.00 do 17.00 samostojen ogled zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije
📱12.00 voden ogled z Magdaleno Mezeg iz Narodnega muzeja Slovenije po novi zbirki z naslovom Ostalo je pohištvo, ostajajo zgodbe. Meščanski pohištveni garnituri iz Narodnega muzeja Slovenije.

➡Nedelja, 20. september 2026
🗝od 10.00 do 17.00 samostojen ogled zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Tehniškega muzeja Slovenije in Narodnega muzeja Slovenije
📱11.00 voden ogled z Ajdo Kozjek iz Tehniškega muzeja Slovenije po depojski razstavi leta o mobilni telefoniji v samostojni Sloveniji z naslovom Halo! Kje si?

📲O razstavi Halo! Kje si?
V letu rojstva samostojne Slovenije so bili na voljo prvi mobilni telefoni v Sloveniji. Na prvi dan vojne za obrambo samostojne Slovenije, 27. junija 1991, je bila vklopljena prva bazna postaja prvega sistema javne mobilne telefonije v Sloveniji. Regijska PTT podjetja so za bodočo družbo Mobitel (ustanovljeno oktobra 1991) pridobivala prve naročnike, ki so prve mobilne telefone dobili septembra 1991. Načrti o gradnji mobilne telefonije v Jugoslaviji so sicer obstajali že od leta 1986, ko je PTT Jugoslavije sprejel odločitev o gradnji enotnega sistema za vso državo po protokolu sistema NMT-450. Ker pa so bile te frekvence rezervirane za Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), so izbrali sistem NMT-410 (frekvenčno območje od 411 do 426 MHz), kar je podražilo telefonijo. Le finski Benefon je bil pripravljen izdelati telefone za to specifično frekvenčno območje. To je le del opisa zanimive Depojske razstave leta HALO! KJE SI?, ki jo je pripravil Tehniški muzej Slovenije.

🎟Vstopnina v depoje je 2 EUR/na osebo, program pa je brezplačen. Depoji se nahajajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki, prostega dostopa do njih ni, zato pogoje vstopa v park preverite na spletni strani Parka vojaške zgodovine.

Tokrat objavljene fotografije so nastale na Dan državnosti, 25. junija 2026.

Foto: Irena Uršič, MNSZ

11/09/2026

Se vidimo na ŠIŠKA OPEN? 🎉
⏰V soboto, 19. septembra 2026, Trg prekomorskih brigad 1

🎊Vabljeni na razgiban festivalski dan za vse generacije. Vabljeni na delavnice, otroški program, živo glasbo, ples in performans, literarne dogodke, animirane filme, sejme in izmenjevalnico, vodstva in sprehode ter urbane športe.

🏰Muzej novejše zgodovine Slovenije na dogodku sodeluje z delavnico za otroke in družine na Trgu prekomorskih brigad.
⏰10.00–14.00
🎨Moj Cekinov grad / drop-in delavnica za otroke in družine

🔗Program: https://www.kinosiska.si/dogodek/siska-open-2026/
🎟Vstop je prost. Za nekatere dogodke pa je potrebna predhodna prijava.

Kino Šiška

10/09/2026

Fotografije iz zapuščine Matka Ljubiča

V času prve svetovne vojne je med 7 in 9 milijonov vojakov vseh vojskujočih se strani končalo v vojnem ujetništvu, predvidoma 10 % ujetnikov pa vojne ni preživelo. Že samo na italijanskem bojišču je bilo ujetih več kot 600.000 avstro-ogrskih vojakov in častnikov, večina pa je bila zajeta po bitki pri Vittoriu Venetu konec oktobra in v začetku novembra leta 1918.

Med številnimi slovenskimi ujetniki je bil tudi Matko Ljubič, rojen 17. februarja 1896 v Ljubljani oziroma Borovnici. Matko je leta 1916 kot enoletni prostovoljec služil v 17. pehotnem polku, po pričevanjih potomcev pa se je boril v Dolomitih. Zaradi pridobljenih bojnih ran se je zdravil v ljubljanskem Marijanišču, po okrevanju pa je svojo bojno pot nadaljeval do konca vojne. Kot številni drugi je tudi Matko padel v italijansko ujetništvo, leta 1919 pa se je srečno vrnil domov.

Maja 2026 je sorodnica Matka Ljubiča muzeju podarila del njegove zapuščine, v kateri so fotografije iz časa prve svetovne vojne. Predstavljena fotografija prikazuje skupino avstro-ogrskih vojakov in častnikov, fotografiranih v ujetništvu v italijanskem kraju Teano v pokrajini Caserta v Kampaniji, okoli 45 km severozahodno od Neaplja. Na desni strani fotografije je s puščico označen sedeči Matko Ljubič.

Vojaki na fotografiji so oblečeni v avstro-ogrske uniforme in plašče različnih modelov, med njimi pa izstopajo predvsem t. i. Karlove bluze z vidnimi gumbi za zapenjanje suknjiča. Zanimiva detajla prestavljata tudi odsotnost rozet z monogramom cesarja Karla na kapah nekaterih vojakov in našitek verjetno slovenske trobojnice na rokavu vojaka v zgornji vrsti.

Heleni Vodopivec se iskreno zahvaljujemo za podarjeno zapuščino Matka Ljubiča.

Foto: avtor neznan

Address

Celovška Cesta 23
Ljubljana
1000

Telephone

+38613009610

Website

http://www.muzej-nz.si/

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Muzej novejše zgodovine Slovenije posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to Muzej novejše zgodovine Slovenije:

Want your business to be the top-listed shop in Ljubljana?