01/05/2026
Danes bi rada delila izkušnjo, ki se mi zdi pomembna z vidika odnosa do ročnega dela.
Svojo leseno servirno desko sem odnesla v cvetličarno, da mi jo zavijejo. Ob oddaji deske sem prejela komentar glede ročajev, da bi bili leseni oziroma bolj “naravni” lepša izbira. Komentar ni bil podan kot konstruktiven predlog, temveč bolj v posmehljivem tonu. Ko je bilo jasno, da sem desko izdelala sama, tudi ni bilo nobenega opravičila.
Ko sem desko kasneje prevzela, sem bila neprijetno presenečena. Ročaji so bili prelepljeni z listi, pritrjenimi z vročim lepilom neposredno na kovinske dele. Poleg tega celotna dekoracija (listi in manjši kartonski element spodaj) ni bila skladna z izgledom deske in je delovala brez jasnega smisla.
Na srečo deska ni bila poškodovana, vendar je bilo zelo malo potrebno, da bi do tega prišlo. Takšen poseg v desko, brez predhodnega vprašanja ali soglasja, se mi zdi popolnoma neprimeren še posebej, ker so bili ročaji prelepljeni zgolj zato, ker v tem primeru ročaji njej niso bili všeč.
Kot ustvarjalka ročnih izdelkov veliko pozornosti namenim detajlom, zato pričakujem, da se z izdelki ravna spoštljivo in brez samovoljnih sprememb.
Takšen odnos do strank je zame nedopusten kakor tudi odnos do izdelkov, ki jih stranke prinesejo v zavijanje v takšno cvetličarno.
Na koncu pa… smo si ljudje različni. Vsak je na svoj način umetnik in vsak vidi svet po svoje in s tem ni nič narobe. Težava nastane takrat, ko želimo svoj prav vsiliti drugim. Kdo pa zares določa, kaj je prav in kaj ne, kaj je lepo in kaj ne?
Bodimo strpni drug do drugega, iščimo kompromise in predvsem spoštujmo delo drugih. Podpirajmo lokalne ustvarjalce in cenimo trud, ki stoji za vsakim izdelkom.
